Vizije so
Pozor! Vroča točka!
Pozor! Vroča točka!
Prenesi katalogV LJUBLJANI SE MORAMO RESNO POGOVORITI O GENTRIFIKACIJI.
Mesta definirajo nenehne spremembe, zato je gentrifikacija, besedo bi morda lahko poslovenili v »pogospodenje«, ki navadno označuje spremembo mestnega predela iz manj uglednega in zaželenega v privlačno, dražje in bolj obiskano mestno četrt, tipičen urban fenomen. Prenovljene fasade in tlakovanja, nove butične trgovine, restavracije z bolj pestro in okusno ponudbo hrane so prvi vidni znaki procesa, ki lahko v desetletju popolnoma spremeni način življenja mestnega predela.
Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda. Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta. Razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.
Mesta definirajo nenehne spremembe, zato je gentrifikacija, besedo bi morda lahko poslovenili v »pogospodenje«, ki navadno označuje spremembo mestnega predela iz manj uglednega in zaželenega v privlačno, dražje in bolj obiskano mestno četrt, tipičen urban fenomen. Prenovljene fasade in tlakovanja, nove butične trgovine, restavracije z bolj pestro in okusno ponudbo hrane so prvi vidni znaki procesa, ki lahko v desetletju popolnoma spremeni način življenja mestnega predela.
Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda. Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta. Razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.
